kot pistacijev in vanilijev sladoled, npr.

koncert skozi lečo Nokie E63

izgleda kot bi se dogajal najmanj stoletje in pol nazaj, sploh če ga pobarvaš v sepijo in ignoriraš električne luči, kable in še nekaj dandanašnjih vsakdanjosti.







... proti mrazu pa nam niso pomagale niti moderne iznajdbe čevljarstva.

Maribor/Trst

Dva koncerta, dve zasedbi (drugi dan manjkali vsi, ki niso oblekli volnenih gat prvi dan), dve podnebji (zmaga tržaška burja). In nekaj fotk...









Zvenelo je tako dobro, da Ambrož ni mogel skriti začudenja...

v Štandrežu

me ni bilo. Ima kdo kakšno slikco/komentar na zalogi?

Že diši po Guinness pivički...

prispel je namreč mail s to vsebino:

It is with great pleasure that I confirm that University of Primorska Academic Choir (APZ UP) has been accepted for the Fleischmann International Trophy Competition to be held as part of the 56th Cork International Choral Festival, taking place 28th April – 2nd May 2010.


štikelc dneva: judli, dudli, tralalalalala!

da se ne bi preveč zavleklo...

...je blogovstvo kjesomojenote podarilo APZ UP uro s kazalci, ki, glej ga zlomka, kažejo, da smo bili še četrt ure po koncu vaj v učilnici.





torej se je vendarle malce zavleklo :)

boljši časi

Samo poglejte si to NEPREGLEDNO množico fantov na ponedeljkovih vajah... da ti suza poteće od sreće!

zvok in slika

kot se šika, še dobro, da nas ni slišala mala Nika...




Ambroževa vročina, ki jo doživimo v povprečju 1x na šest let, je prišla kot naročena za izvedbo našega mini performansa, ki smo ga načrtovali že v prejšnjih dveh tednih, pa še en teden prej. Ker družinica živi v pritličju, so nam bile prihranjene številne logistične zagonetke, sosedje pa so junaško prenesli začasno okupacijo ulice pred blokom. Glede na to, da sta pri hiši sedaj dve deklici, bi znale biti podoknice čez 15, 20 let pod Čopijevim oknom precej čest pojav...

malo nas je, al nas ima.

Danes je obveznosti cirka štirideset članskega velepomembnega in velecenjenega Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem izpolnjeval vokalni ad-hoc sextet, takole v megli slikan z Ambroževim mobitelom.

こんにちは 2

Čopijeva Oj, gora ta Kaninova v izvedbi zbora Ritsuyu-kai iz Tokia. V degustacijskem prostoru vinske kleti Santomas v Šmarjah pri Kopru smo Japonce pred njihovim odhodom domov uvedli še v primorsko vinarstvo.

こんにちは

V Kopru so nam peli Ritsuyu-kai, japonska oh in sploh zborovska zasedba. Slišali in videli smo marsikaj, pofotkali pa bolj za en drek, ker kaj ti že nuca fotoaparat, če ga ne znaš uporabljat?

No, kakorkoli, fantje in punce se ne hecajo. Medse so za en komad vzeli tudi našo Matejo, po koncertu pa sva jih z Boštjanom v družbi neuničljivega gostitelja Mitje peljala jest v izolsko Primavero, kjer smo dobili vsak svojo pivičko, pa tudi POLAROID PICTURE. Kaj pa drugega pričakovat od Japoncev, kot da nosijo s sabo vse sort strojčkov, mini printerčkov in mikro kamerc?

Red carpet girlz and boyz

V petek smo se šli važit v Portorož na premiero filma Osebna prtljaga.

Gasilci v gledališču

na srečo niso bili po službeni dolžnosti, ampak zaradi praznovanja 60 obletnice ustanovitve Gasilske brigade Koper. Zapeli smo jim Zdravljico ob začetku slavnostne akademije, še prej pa pošpegali po ganc novem gledališču, ki so ga otvorili prejšnji teden in še diši po novem... Aja, velik uspeh - peli smo v MEŠANI ZASEDBI, ma kaki pozerji so ratali ti naši tipi...








sicer pa se v mestu govori, da imamo pri naši hiši dve frišni diplomantki... Mateja in Neja - a je res blo treba tako hitro? ;)

It's a girl!

Danes se je rodila Nika Zarja Čopi.






... veselica sledi.

APZ na filmskem platnu, pa magari samo par sekund

2. oktobra bomo žingali Pojdam u Rute na platnu Avditorija Portorož. Ja, končno so zlimali skupaj film Osebna prtljaga.

Da ne bi slučajno kdo rekel, da ni vedel, da je treba Špeli do ponedeljka, 14.9., na mail sporočit, kdo vse bi si želel to ogledat right there, right then.



P.S. v vlogi Ambroža bo zaigral.... guess who?

P.S.2. namig:

Eva in Božo

sta se poročila v Poljčanah na Štajerskem. S cerkvenega kora smo jima odpeli ene 100 komadov (po občutku).

Živjo ohcet!


















Šopek je po manjši borbi ulovila Jerneja in dokazala, da se brez muje še čevelj ne obuje, da ni nič v življenju podarjeno in da je treba včasih zmaknit svojo rit, če želiš nekaj doseči. Bravo!

danes

gremo na vaje, jutri pa na ohcet. tudi pred enim letom smo bili na ohcetu. vsi luškani in kot iz škatlice, daleč najbolj pa seveda Andreja.

rezultatnik

Kot kaže bodo cunjice še prišle v poštev, zato nikar nikomur šenkavat, kaj šele obredno sežigat.

ena velika druščina

se je namakala na Braču. Težko njim.